Kako imam lahko na telefonu poln WiFi signal, medtem ko stojim sredi polja, kilometre stran od civilizacije? In pri tem nimam v žepu drugega telefona z vklopljenim hotspotom. Imam pa majhno škatlico — D-Linkov WiFi hotspot, 4G LTE modem. Danes bom predstavil, kje in zakaj je fajn imeti prenosno mobilno dostopno točko.
D-Link DWR-933 — prenosni 4G hotspot
Prva stvar, ki jo je treba pogledati, je seveda vsebina škatle: klasična papirologija, modem, micro USB kabel in SIM adapter iz nano na micro velikost.
Druga stvar, ki jo potrebujemo, je SIM kartica — sam sem jo kupil v Hoferju. Ko kupite novo SIM kartico, jo je ponavadi treba aktivirati. Hoferjeva kartica ni bila aktivirana, a sem jo vseeno vstavil direktno v modem. Na črno-belem OLED zaslonu se je pojavil napis HOT in zadeva je skoraj takoj delovala. S telefonom sem se povezal na WiFi, odprl brskalnik, kjer me je takoj pričakalo obvestilo, da je treba aktivirati kartico. Sledil sem navodilom in naložil njihovo aplikacijo. Za aktivacijo ti pošljejo SMS obvestilo, ki ga pogledate tako, da se v brskalniku prijavite v nadzorno ploščo modema.
Kako do nje? Enostavno — v brskalnik vpišete IP naslov 192.168.0.1, uporabniško ime admin, geslo pa pustite prazno. In ste v nadzorni plošči modema. Priporočam, da takoj dodate geslo za vstop, zaradi lastne varnosti. Tu vidite SMS obvestila (in s tem kodo za aktivacijo) ter spreminjate ime WiFi omrežja. Ko enkrat aktivirate SIM kartico, je WiFi pripravljen in deluje s polno hitrostjo.
D-Link DWR-933 je LTE CAT 6 modem, kar pomeni, da podpira hitrosti do 300 Mbps in upload do 50 Mbps. Nanj se lahko priklopi do 32 uporabnikov, podpira dual band, torej oddaja tako 2,4 kot 5 GHz omrežje po standardu AC1200. Nekateri boste rekli, da 300 Mbps ni veliko, a glede na to, da gre za predplačniško kartico, ki ponuja maksimalno hitrost 150 Mbps, to verjetno ne bo težava, tudi če imate naročnino z večjo hitrostjo. V modem lahko vstavite tudi micro SD kartico in iz nje delite datoteke z ostalimi uporabniki. Baterija ima 3000 mAh in naj bi zdržala od 10 do 14 ur uporabe, kar po mojih izkušnjah drži. Napolni se v približno štirih urah.
Zakaj sploh posebna škatlica za WiFi hotspot?
Vsak telefon lahko naredi dostopno točko, kajne? Res je, ampak s tem hitreje trošite baterijo telefona, in če dostopno točko delite z družino ali prijatelji, so ti odvisni od vaše bližine. Podobno velja, če greste v države, kjer je prenos podatkov v gostovanju drag — recimo v Bosno ali Srbijo. Tam enostavno kupite SIM kartico lokalnega operaterja, jo vstavite v modem, in vsi ste varno ter poceni na internetu. Ali pa če imate na obisku goste iz tujine, ki bi na pikniku radi brskali po netu — tako vam ni treba biti ves čas v njihovi bližini. Ker je naprava velika kot škatlica cigaret, jo lahko vedno nosite s seboj v nahrbtniku, torbici ali kar v avtu, če želite, da je ta ves čas na spletu. Skratka, kar precej uporabna škatlica.
D-Link DWR-960 — stacionarni 4G modem
Ampak to ni vse — D-Link mi je poslal tudi njihov stacionarni 4G WiFi modem z oznako DWR-960. Ta je namenjen uporabi na vikendih, v počitniških hiškah, seveda pa tudi doma, če nimate druge možnosti. Take modeme po navadi najdemo v apartmajih na Hrvaškem, kjer dostop do optike ali kabla ni mogoč, s čimer gostom zagotovijo normalne internetne hitrosti. Na vikendu, ali kjerkoli že postavite modem, lepo služi tudi kot dostopna točka za nadzorne kamere, tako da od doma ali iz tujine vidite, kaj se dogaja na lokaciji, ko vas ni tam.
V škatli poleg papirologije in modema dobimo dve anteni, polnilec in metrski UTP kabel. Na dnu je reža za SIM kartico in WPS gumb, na hrbtni strani pa dva gigabitna UTP porta za žično povezavo z računalnikom ter navoja za pritrditev anten. V režo za SIM vstavimo kartico polne velikosti, zato vedno shranite ostale dele kartice — s tem si prihranite marsikatero težavo. Sam sem to na srečo naredil in kartico brez težav nazaj adaptiral na prvotno velikost. Vse, kar preostane, je, da modem vklopimo v elektriko in UTP kabel v računalnik.
Hitrost v moji sobi je znašala okrog 110 Mbps prenosa in 40 Mbps naloženih podatkov, a je vse odvisno od moči signala. Ta modem nosi oznako CAT 7 in podpira hitrosti do 300 Mbps prenosa ter do 100 Mbps naloženih podatkov, prav tako je dual band po standardu AC1200. Preizkusil sem tudi igranje — v igri Call of Duty sem imel okrog 40 ping, kar je sicer enkrat več, kot ga imam ponavadi, a še vedno v mejah normale; moje igre ta ping ne bi izboljšal, tudi če bi bil 0. V nastavitve modema pridemo na enak način kot pri mobilni enoti — z isto IP številko in uporabniškim imenom brez gesla. Vmesnik je identičen.
Zaključek
Obe napravi rešujeta podobno težavo na različne načine — prenosni DWR-933 je odlična rešitev, kadar potrebujete internet na poti ali v tujini, stacionarni DWR-960 pa pride prav tam, kjer žičnega interneta enostavno ni in ga verjetno tudi ne bo. Kaj vi pravite, bi vam prav prišla taka zadevica? Če jo že imate, sporočite, kje in za kaj jo uporabljate.